Приложение:Словенский язык - примеры - Fran Milčinski - Skavt Peter - 01
Викисловарь:Проект:Словенский язык
Текст со ссылками на словарные статьи Викисловаря.
Заготовку создания новой словарной статьи копировать здесь: Викисловарь:Проект:Словенский язык#Шаблоны для создания статей
Словоформы перенаправлять на основное словарное слово (лемму), вставляя в страницу создаваемую по щелчку - это:
#перенаправление [[Название целевой страницы]]
например щелкнув на skavta, вставить
#перенаправление [[skavt]]
Лемму можно найти в памяти переводов Glosbe: https://ru.glosbe.com/sl/ru/
Fran Milčinski - Skavt Peter, 1. poglavje: "Skavt"
Фран Мильчинский "Скаут Петр"
https://sl.wikisource.org/wiki/Skavt_Peter
https://commons.wikimedia.org/wiki/File:01_skavt.ogg
Skavt править
V naši družini imamo razna čudesa, zdaj imamo še skavta.
Najprej sem rekel: »Sinko, ne boš! Ako misliš, da je skavt širok klobuk z usnjenim jermenom in drugega nič, motiš se. Nego je najvažnejši del skavtskega kroja vse kaj drugega, česar si pa ne kupiš v štacuni za bridke pare očetove!«
In sem mu stvar razložil: »Kdor si ne snaži nohtov,« sem dejal, »da se mu svetijo kakor zora jutranja, nego z vnebovpijočo nesnago, kakršno mi zre oko na tvojih prstih, izziva neskončno božjo prizanesljivost, ta ni skavt! — Kdor ne jé vsega od kraja, pa naj si bo špinača ali v koščkih krompir, pač pa cebá pod mizo svoje sorojence, da se dero kakor na ražnju, ta ni skavt! — Kdor se zakrknjen umika klavirju in vsakikrat baš tisti hip postane lačen, kadar bi bilo treba sesti k notam, ta ni skavt! Kajti pravi skavt ljubi klavir in ljubi tudi latinščino in matematiko in v slovenskih nalogah postavlja vejice in pike tja, kamor spadajo, in pri jedi pol toliko ne cmoka, kakor cmokaš ti!«
Tako sem govoril in se je mlajši oddahnil in je rekel: »Hvala Bogu, jaz sem še premlad za skavta.« Pa sem mislil, da je sedaj odpravljen tudi starejši, tisti, ki mi sili v skavte.
Sledeče dni se mi je pa zdelo čudno in sem rekel ženi: »Ali je naš fant bolan? Takrat, ko se ga je prijemala vročinska bolezen, je bil takšen — nič se ne tepe, nič se ne krega, kar se mu reče, kar se mu dá, vse mu je prav, stvar je sumljiva! Ali naj pošljem po zdravnika?«
Žena je odgovorila: »Nak,« je rekla, »le za skavta se pripravlja!«
Tako se je držal fant ves teden in ni z besedico omenil skavtov. Pa se mi je zasmilil, sirota, da sem dovolil in zdaj je skavt in zna že pet vozlov zadrgniti, mrtvih in živih – jaz znam le dva – mislim, kar se tiče vozlov, smo pri nas lahko brez skrbi.
Skavti imajo obilo tajnosti med seboj. Kako se drug drugega pozdravljajo, je že tako tajnost. Pa so še druge.
Zadnjič sva prišla s fantom domov — holaj! na tleh pred durmi so bile načečkane čačke. Mislil sem: dimnikar se napoveduje za jutri — in sem ugibal, zakaj je neki to pot čečkal po tleh in ne na duri, kakor to veleva starodavni običaj.
Pa so se fantu že zaiskrile oči. Ogledal si je čačke, poiskal in ubral je smer, tri korake je strumno stopil naprej, dva koraka krenil na desno, potem je pričel meriti od tal kvišku, nameril je dvanajst pedi pa mu je obstala roka na vratih ob nabiralniku za pisma. Resnično! — notri je bil list. Na listu pa je stalo: Jutri ima skavtski njegov vod, imenovan »Prepelica«, izlet na Janče! — Tajinstveni ta način obvestitve me je globoko pretresel.
Seveda se je udeležil izleta in je prišel domov lačen in navdušen in je povedal, da je bilo jako lepo. Ako bi bili imeli s seboj še šotore, je dejal, pa bi jih razpeli in si uredili taborišče; kuhali niso, ker niso imeli kotla. Vse je bilo imenitno! Le potoka ni vrh Janč! Ako bi bil vrh Janč potok, bi bili čezenj napravili sijajen most, ako bi namreč s seboj imeli vrvi — in bi bili potem s suho nogo prišli čez potok.
Bil je jako zadovoljen in je z iskrenim navdušenjem jedel špinačo in v koščkih krompir — oboje ga je čakalo od opoldne — in ni prav nič cebal pod mizo mlajšega bratca, dasi je sedel tik njega. Pač pa je cmokal pri jedi, nemara tega zakona nimajo skavti: Skavt ne cmoka!
Torej — skavtski zakoni, to je tisto, kar bi rad povedal.
Nekega dne me je namreč naš skavt iznenadil z vestjo, da je napravil izpit za tretji red. Najprej sem menil, da se je odločil pustiti posvetno nečimrnost in posvetiti svoje mlado življenje spodbudnemu premišljevanju večnosti in boguvšečni hoji za procesijami s svečo in da je za to reč tudi že potreben kos male mature. Pa me je podučil, da imajo skavti takisto svoj tretji red in nikdo ne pride vanj, kdor ni prebil strogega izpita iz vozlov in iz zakonov.
Moj sin ima prijatelja, ime mu je Vinko, in mi je prišlo v spomin, da je bil ta Vinko izjavil, da k skavtom ne gre, ker imajo zakone. Že tedaj sem zaslutil, da skavtski zakoni niso sladoled in niso pečen kostanj.
Zdaj so me zanimali ti zakoni in sem vprašal in naš skavt je dejal, da skavtski zakoni niso tajnost, in jih je pričel naštevati. Prvič: Skavt ne laže!
Ustavil sem ga. Zdi se mi, že ta prvi zakon ni tak, da bi se moglo mimo njega brez pomisleka.
Sveta Cerkev je jako modra in vendar ni kratko malo laži sprejela med grehe. V posvetnem življenju ima laž jako važno vlogo. Lažejo na najodločilnejših mestih in ne lažejo za kratek čas, nego izvršujoč svojo bridko službo, in sploh prosim: ko pravim, da lažejo, ni to nič razžaljivega – služba je služba in vsake stvari se je treba naučiti in jo znati.
Baš zato sem se pomišljal, ali je prav, da uče, da skavt ne laže, in ali se s takim zakonom ne jemlje mladim ljudem možnost, da kdaj pridejo na odlična mesta!
Ne vem, kakšni so še drugi skavtski zakoni, toda ni nemogoče in se bojim, da se kateri glasi:
Potem pa sem dejal sam sebi, da ne vemo, ob čem naj dandanes sploh pošteno živi človek!
Skrbelo me je in sem stopil h gospodu ravnatelju, kamor mi hodi sin v šolo, in je gospod ravnatelj poklical še gospoda kateheta, da smo se pomenili in sta oba prav prijazna gospoda. In sta rekla in je to res: Saj bo fant skavt le, dokler bo mlad!
Naj pa bo skavt v božje ime in naj uboga skavtske zakone, dokler je mlad in naj ne laže in naj ne krade!